Bohemi z Montparnassa

Jean Cocteau & Veno Pilon

2016

Sebastião Salgado: Geneza

pregledna razstava fotografskega velikana

2016

PhotoMagic

Stane Jagodič, Gábor Kerekes, Branko Lenart

2016

Portfolio Review 2016

  Festival Fotonični trenutki – Mesec fotografije 2016 vabi fotografe, da predstavijo svoja dela na Portfolio Review, ki bo potekal […]

2016

Natečaj za Večerne projekcije

Mednarodni natečaj za sodobne fotografe

2016

Prilaščanje zgodovine

 
 
 
Aleksandra Domanović, Turbo Sculpture (2010-2013)

Aleksandra Domanović, Turbo Sculpture (2010-2013)

Vladislav Knežević, Arheo 29 (2010)

Vladislav Knežević, Arheo 29 (2010)

Ana Bilankov, In War and Revolution (2011)

Ana Bilankov, In War and Revolution (2011)

Lana Čmajčanin & Adela Jušić,  I will never Talk About the War Again  (2011)

Lana Čmajčanin & Adela Jušić,
I will never Talk About the War Again (2011)

Ina Kontić, Mechanical Dream (2011)

Ina Kontić, Mechanical Dream (2011)

Video in Progress 5: Odsevi preteklosti

Glavna selekcija: PRILAŠČANJE ZGODOVINE

Sodelujoči umetniki: Ana Bilankov (HR/DE), Lana Čmajčanin & Adela Jušić (BA), Aleksandra Domanović (RS/DE), Marina Gržinić & Aina Šmid (SI), Vladislav Knežević (HR), Iva Kontić (RS)

Kustosinji: Vesna Bukovec & Metka Zupanič (SI)
Produkcija: Zavod Kolektiva, 2014
Trajanje: 1h 22min
Prizorišče: Kino Šiška (Komuna), Trg prekomorskih brigad 3, Ljubljana

Urnik predvajanja:
četrtek, 5. junij 2014, ob 21.00
petek, 6. junij 2014, ob 17.30
sobota, 7. junij 2014, ob 17.15


O izboru

Ohranjanje spomina in interpretacija preteklih dogodkov vplivata tako na naše razumevanje samih sebe kot sveta okrog nas. Če povzamemo besede analitika vizualne kulture W. J. T. Mitchela, lahko rečemo, da nas odsotnost spomina naredi sužnje v času in ujetnike v prostoru. Spomin nam služi kot pomagalo pri obvladovanju časa in jezika. A krhkost in izmuzljivost spominov odpirata vrata različnim pogledom, pa tudi možnosti za njegov umik. Odločitev za molk predstavlja strateško izgubo spomina. To lahko pomeni načrtno brisanje preteklosti v imenu ideologije ali pa čustveno oporo za preživetje po travmatičnih dogodkih.

Izbrana dela na različne načine pristopajo k zgodovini z območja nekdanje skupne države Jugoslavije – še ene zgodbe, ki je danes zgolj spomin. Časovno najbolj oddaljene dogodke, a vendarle pomembne za razumevanje sedanjosti, obravnava animirani film Vladislava Kneževića, ki subtilno uporabi arhivsko časopisno gradivo iz prve polovice prejšnjega stoletja. Skozi oživljene slike nas iz navidezno mirnega obdobja med obema vojnama popelje v svet katastrofe velikega borznega zloma in prihajajočih grozot 2. svetovne vojne.

Video Ane Bilankov govori o ideološkem brisanju spomina z umikom knjig o NOB po razpadu Jugoslavije na Hrvaškem v zgodnjih 90. letih. Avtorica raziskuje usodo izgubljene knjige, ki jo je napisal njen ded in v kateri je omenjena tudi njena babica, učiteljica v obdobju vojne in revolucije.

Lana Čmajčanin in Adela Jušić v videoperformansu pokažeta, kako je travmatična izkušnja nedavne vojne v Bosni in Hercegovini vtkana v vsakdanje življenje. Avtorici problematizirata govor o vojni in posredno postavljata vprašanje, ali naj se o tej temi sploh še govori. Molk namreč predstavlja načrtno brisanje bolečih spominov.

Tega vprašanja se na humoren način loteva tudi Aleksandra Domanović, ki govori o fenomenu »turbo spomenikov«, spominskih obeležij fiktivnim filmskim likom, ki so s svojo moralno držo nadomestili resnične, a moralno oporečne lokalne historične osebe, zaznamovane z vojnimi zločini.

V nadaljevanju se iz sfere vojne, revolucije in zgodovine vse bolj pomikamo proti sferi kapitalizma in sodobne potrošniške družbe. Iva Kontić nam skozi pripoved bivših zaposlenih srbske tovarne Crvena Zastava predstavi zgodbo o propadu nekdanjega paradnega konja jugoslovanskega gospodarstva in posledično o propadu mesta, ki ga nekateri imenujejo kar balkanski Detroit.

Video Marine Gržinić in Aine Šmid problematizira vlogo vizualne kulture v globalni kapitalistični družbi. Postreže s teoretsko analizo kapitalizma in njegovega vpliva na geopolitično realnost sveta (vojne, kolonialnost, izkoriščanje). Problematiko lokalne vpetosti v mednarodni prostor obravnava s primerjavo pokroviteljskega odnosa, ki ga je imela nekoč Zahodna Evropa do Afrike, z odnosom, ki ga je Zahodna Evropa po padcu berlinskega zidu razvila do novih članic iz Vzhodne Evrope.

Izbrane avtorice in avtor na kritičen način obravnavajo polpreteklo zgodovino ter hkrati problematizirajo tudi lastno vpletenost in odgovornost, ki jo imajo kot umetniki do družbe in njenega spreminjanja. V svojih delih predstavljajo zgodbe, katerih sestavni del je prav čas. Čas, v katerem je sedanjost posledica preteklosti, prihodnost pa posledica sedanjosti.

Vesna Bukovec & Metka Zupanič

Več informacij (opisi videov in življenjepisi sodelujočih umetnikov, v angleščini)