Bohemi z Montparnassa

Jean Cocteau & Veno Pilon

2016

Sebastião Salgado: Geneza

pregledna razstava fotografskega velikana

2016

PhotoMagic

Stane Jagodič, Gábor Kerekes, Branko Lenart

2016

Portfolio Review 2016

  Festival Fotonični trenutki – Mesec fotografije 2016 vabi fotografe, da predstavijo svoja dela na Portfolio Review, ki bo potekal […]

2016

Natečaj za Večerne projekcije

Mednarodni natečaj za sodobne fotografe

2016

Janez Puhar (1814-1864)

 
 
 
Janez Puhar, Avtoportret, originalna fotografija je izgubljena (po negativu preslikave v Narodnem muzeju Slovenije, 14,5 x 9,8 cm, inv. št. F-65 (foto: Tomaž Lauko, NMS)

Janez Puhar, Avtoportret, originalna fotografija je izgubljena (po negativu preslikave v Narodnem muzeju Slovenije, 14,5 x 9,8 cm, inv. št. F-65 (foto: Tomaž Lauko, NMS)

Dokumentarna razstava ob dvestoletnici rojstva prvega slovenskega fotografa in fotografskega izumitelja

Otvoritev: 4. junij ob 19:30. uri

4.6. – 28.6. 2014

Atrij ZRC, Ljubljana

KJE: Novi trg 2, Ljubljana

Janez Puhar je bil rojen v Kranju 26. avgusta 1814. Obiskoval je normalko v Kranju, gimnazijo in teologijo pa v Ljubljani. Leta 1838 je postal župnijski pomočnik. Kot kaplan je služboval v različnih krajih. 7. avgusta 1864 je umrl v Kranju. Janez Puhar se je z dagerotipijo najbrž seznanil že leta 1839. Postopek dagerotipije je obvladal že naslednje leto. Njegove dagerotipije se niso ohranile. V Metliki se je lotil tudi prvih samostojnih poskusov, ki jih je povezal z uporabo stekla. Dagerotipija (unikatna svetlobna slika na posrebreni kovinski podlagi) je bila zahtevna in draga fotografska tehnika. Puhar je odkril cenejši in lažji način fotografiranja s pomočjo steklenih plošč, prekritih z žveplenimi izparinami. S poskusi je nadaljeval v Ljubnem na Gorenjskem in na Bledu.Za rojstni dan Puharjevega izuma velja 19. april 1842. Tedaj je bil Puhar kaplan v Ljubnem na Gorenjskem. Datum navaja Puhar v pismu Avstrijski akademiji znanosti na Dunaju (Arhiv Avstrijske akademije znanosti, Puharjev fascikel pod oznako 18/1851). Puhar je uporabljal žveplene, jodove in bromove pare, živo srebro in alkohol. Fotografiral je s preprostim, ročno narejenim fotografskim aparatom, ki je deloval na principu camere obscure. Aparat je imel lečo iz navadnega stekla. Osvetljevanje je sprva trajalo približno minuto, pri močni svetlobi pa le 15 sekund. Za celoten postopek je potreboval 5 do 8 minut.

Puharjeva posebnost sta bila kemični postopek z žveplenimi izparinami in suh fotografski proces. Uporabljal je pare in ni potreboval kopeli. Dagerotipija je bila fotografija na neprosojni bakreni plošči, zato je bila na njej ujeta zrcalna slika. Puhar je stekleno ploščo po slikanju in fiksiranju obrnil in tako dobil naravno lego motiva. Ohranjenih oziroma znanih je samo šest fotografij, ki jih je Puhar izdelal po lastnem kemičnem postopku (puharotipije ali poznejše izboljšave v tej tehniki). Največ jih hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani. Puharju je za pet let uspelo prehiteti podoben izum Francoza Abela Niépcea de Saint-Victor (1805–1870), ki v večini svetovne literature velja za izumitelja fotografije na steklo. S svojimi fotografijami sodeloval na svetovnih razstavah v Londonu (1851), New Yorku (1852) in Parizu (1855). Leta 1852 mu je francoska Narodna akademija za kmetijstvo, manufakturo in trgovino (Académie Nationale, Agricole, Manufacturière et Commerciale) ponudila sprejem med svoje člane in izročila diplomo.

dr. Damir Globočnik

www.zrc-sazu.si

www.gorenjski-muzej.si