Bohemi z Montparnassa

Jean Cocteau & Veno Pilon

2016

Sebastião Salgado: Geneza

pregledna razstava fotografskega velikana

2016

PhotoMagic

Stane Jagodič, Gábor Kerekes, Branko Lenart

2016

Portfolio Review 2016

  Festival Fotonični trenutki – Mesec fotografije 2016 vabi fotografe, da predstavijo svoja dela na Portfolio Review, ki bo potekal […]

2016

Natečaj za Večerne projekcije

Mednarodni natečaj za sodobne fotografe

2016

MAGNUM PRVIČ: Obraz časa

 
 
 

Marc Riboud, Živinska tržnica v Vrliki, Dalmacija, 1951

29. maj – 2. september 2012

Otvoritev: torek, 29. maj ob 19. uri

Galerija Jakopič / MGML, Ljubljana

Robert Capa / Marc Riboud / Werner Bischof / Henri Cartier-Bresson / Ernst Haas / Erich Lessing / Jean Marquis / Inge Morath

Letošnji festival bo uradno odprt z razstavo Magnum prvič: Obraz časa, obsežno skupinsko predstavitvijo zgodnjih del kultne fotografske agencije Magnum. Magnum’s First predstavlja ponovno odkritje in rekonstrukcijo prve skupinske fotografske razstave te agencije iz leta 1955, ki je dolga leta veljala za izgubljeno. Osrednja tema razstave je vprašanje »fotografskega humanizma«, kjer so ljudje upodobljeni v svojih okoljih brez vsakršnega senzacionalizma.

Magnum prvič: Obraz časa je prva skupinska razstava fotografov agencije Magnum, ki velja za fotografski mit 20. stoletja ter vedno znova navdihuje nove generacije fotografov. Do nedavnega je za prvo skupinsko predstavitev Magnumovih fotografov veljala razstava, ki jo je Fritz Gruber kuriral za kölnsko Photokino leta 1956; vse do spektakularnega odkritja leta 2006. Razstava MAGNUM PRVIČ: Obraz časa je bila med junijem 1955 in februarjem 1956 predstavljena v petih avstrijskih mestih. Prvi jo je gostil francoski inštitut v Innsbrucku v juniju in juliju 1955, nakar je bila pozno v septembru istega leta odprta v galeriji Würthle na Dunaju, ki jo je vodil znan dunajski kipar Fritz Wotruba, Cartier-Bressonov znanec. Med 1. in 16. oktobrom je bila razstava Gesicht der Zeit na ogled v Bregenzu, na pobudo uglednega graškega amaterskega fotografskega kluba pa so jo med 21. januarjem in 5. februarjem 1956 gostili tudi v graškem  Joanneumu. Zadnjič je bila na svoji prvi turneji na ogled v Linzu, od koder se je 17. februarja vrnila v francoski institut v Innsbrucku in v njihovi kleti utonila v varno pozabo za natanko pol stoletja. Leta 2006 so to vrhunsko zbirko originalnih vintage fotografij ponovno odkrili, restavrirali ter razstavili na Dunaju.

Izbor razstave Magnum prvič (Magnum’s First) vključuje 83 originalnih črno-belih vintage fotografij svetovno priznanih fotografov, med njimi tudi ustanoviteljev Magnuma. Fotografije Henrija Cartier-Bressona uprizarjajo zadnje dni življenja velikega indijskega voditelja Gandija in njegov pogreb. Ernst Haas je avtor fotoreportaže o snemanju monumentalnega filmskega epa Howarda Hawksa Dežela faraonov iz leta 1955. Pristne podobe visoke londonske družbe zgodnjih 50. let prinaša serija fotografij Avstrijke Inge Morath, medtem ko je francoski fotograf Marc Riboud v vrvežu dalmatinskih uličic med drugim ujel prenašanje velikega Titovega portreta. Morda najbolj znani fotoreporter vseh časov, Robert Capa, je za prvo Magnumovo razstavo prispeval tri fotografije baskovske pokrajine, najbolj eksotične pa so podobe fotografskega dnevnika Wernerja Bischofa iz Peruja, Čileja, Japonske, Kambodže. Dva od treh še živečih avtorjev (poleg Ribouda) – Erich Lessing in Jean Marquis – sta na razstavi predstavljena znova s podobami iz nam bližnje okolice – prvi s fotografijami dunajskih otrok in drugi z vedutami z Madžarske.

Magnum, ustanovljen dve leti po koncu 2. svetovne vojne, je zasnovalo 5 predanih fotoreporterjev – Robert Capa (1913-1954), David Seymour (1911-1956), George Rodger (1908-1995), Henri Cartier-Bresson (1908-2004) in William Vandivert (1912-1989). Zaznamoval jih je apokaliptični čas in so se zavedali velike moči medija, s katerim so beležili dogodke na svojih poteh. Ljudi so želeli prikazovati v njihovem dejanskem okolju in stanju. Verjeli so v reportažno fotografijo kot medij, ki ozavešča, izobražuje in s tem prispeva k izboljšanju sveta, odklanjali so senzacionalizem in zagovarjali nadnacionalnost, ki je agenciji že od samega začetka omogočala oddaljitev od nacionalnih in ideoloških kalupov, ki povzročajo svetovne morije. »Fotografski humanizem« torej, ki je zaznamoval svetovno zgodovino fotografije in postavil temelje fotoreportaži, brez katere si vsakdanjih podob preteklega in sedanjega časa ni mogoče predstavljati. V začetku je bila agencija Magnum ekskluziven klub, omejen na največ deset članov. Do današnjih dni se je krog fotografov, ki jim podeljujejo članstvo vsaki dve leti, razširil in v 55 letih svojega delovanja številnim najboljšim fotoreporterjem omogočal delo na vseh koncih sveta ter tako odločilno zaznamoval vizualni kolektivni spomin in vedenje o prebivalcih naše civilizacije.

(Marija Skočir)

www.mgml.si