Bohemi z Montparnassa

Jean Cocteau & Veno Pilon

2016

Sebastião Salgado: Geneza

pregledna razstava fotografskega velikana

2016

PhotoMagic

Stane Jagodič, Gábor Kerekes, Branko Lenart

2016

Portfolio Review 2016

  Festival Fotonični trenutki – Mesec fotografije 2016 vabi fotografe, da predstavijo svoja dela na Portfolio Review, ki bo potekal […]

2016

Natečaj za Večerne projekcije

Mednarodni natečaj za sodobne fotografe

2016

Tomaž Tomažin, ‘Series 360′

 
 
 

Tomaž Tomažin, 'Attempt to Levitate' (detajl), 2010

3. november – 23.november 2010

Sokolski dom Škofja Loka


Serija 360 je cikel fotografskih panoram, ki ga je Tomažin začel leta 2007. Fotografske posnetke s tehniko montaže sestavlja v panorame, ki zajemajo celoten prostor 360 stopinj okrog osi snemanja in jih predstavlja v obliki svetlobnih kaset. Fotografije prikazujejo premišljeno oblikovane mise-en-scène, v katerih Tomažin nastopa multipliciran v različnih vlogah in skrbno zrežiranih zgodbah, ki pa so v nasprotju s celostjo prostora vedno fragmentarne. Tomaž Tomažin je diplomiral iz kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost (2000), kjer je končal tudi postdiplomski študij novih medijev in kiparstva (2004).
Vloga, ki si jo umetnik nadeva s pomočjo različnih oblačil, rekvizitov in poz, včasih korespondira z izbranim prostorom (strelec na strelišču), pogosto pa sta prostor in akter v njem v humorni, lahko tudi surrealni kontradiktornosti (akrobat v prostorih NUK-a, figura v kopalnem plašču v javnem prostoru ipd.). Poleg sebe v skrbno oblikovane mise-en-scène pogosto umešča tudi druge akterje, ki jih postavlja v različne medsebojne odnose. Na ta način konstruira imaginarne scenarije oziroma zgodbe. Te so v nasprotju s celostjo prostora, ki je prikazan v 360 stopinjah okoli osi snemanja, vedno fragmentarne. Fragmentarnost je na eni strani učinek same strukture fotografije, ki je s pomočjo digitalne montaže zgrajena iz več kadrov/epizod. Poleg tega pa Tomažin posamezne kadre oziroma pripovedne fragmente sopostavlja na način, zaradi katerega je vsakršna ambicija gledalca, da bi zgodbo zapopadel v njeni linearnosti oziroma celoti, obsojena na neuspeh.

Iluzija celote in gotovosti je pomemben element fotografij tudi, če jih gledamo v kontekstu njihove serijskosti. Serija fotografij, v katerih Tomažin eno za drugo privzema različne vloge/identitete, kot nekaj necelovitega, fragmentiranega in negotovega izlušči samo identiteto posameznika. Sorodno Lacanovi teoriji, v kateri je razvijal razlago subjektivitete z opiranjem na pojem fikcije ter red jaza in njegovih identifikacij pripisal imaginarnemu, tudi Serija 360 kaže jaz kot ropotarnico imaginarnih identifikacij. Uporaba tehnike montaže, fotografskega medija in aluzija na žanr film still fotografije, ki je v filmski industriji namenjena oglaševanju filmov, v Seriji 360 seveda ni naključna. Sovpada s pojmovanjem jaza kot prevare in nas nenazadnje napeljuje tudi k razmisleku o konstruirani naravi identifikacijskih modelov, ki jih nudita tako fotografski kot filmski medij.

Urška Jurman