Razstave
Uta Benzenberg, Ivan Blažev, Samir Karahodzha, Camilo Nolas, Ivan Petrović 29. 5. – 30. 6. 2014 – SEM, Ljubljana
Zgodba o Balkanu
Uta Benzenberg, Ivan Blažev, Samir Karahodzha, Camilo Nolas, Ivan Petrović
29. 5. – 30. 6. 2014 – SEM, Ljubljana
5 fotografov, 50 spomenikov, 1 zgodba o Balkanu
Uta Benzenberg, Ivan Blažev, Samir Karahodža, Camilo Nollas, Ivan Petrović
Otvoritev: 30. maj ob 20. uri
30.5. – 30.6. 2014
Slovenski etnografski muzej, Ljubljana
KJE: Metelkova ulica 2, Ljubljana
Projekt Zgodba o Balkanu želi spodbuditi javno razpravo o skupni zgodovini Balkana ter prispevati k ohranitvi in javni dostopnosti kulturne dediščine te regije.
Najnovejše raziskave so pokazale, da je osmanska kulturna dediščina na Balkanu močno ogrožena, saj je že več kot 98 odstotkov zgradb iz časa Osmanskega cesarstva uničenih. Po mnenju zgodovinarjev regijo še naprej zaznamujejo etnični in verski konflikti; eden izmed razlogov za to so različne razlage zgodovine.
Multimedijski projekt temelji na skupni razstavi fotografij petih priznanih fotografov, ki prihajajo iz Aten, Beograda, Skopja, Tirane in Prizrena. Fotografije prikazujejo petdeset židovskih, muslimanskih ali krščanskih zgradb iz časa Osmanskega cesarstva na Balkanu, spremljajo pa jih podrobni opisi, ki so jih spisali zgodovinarji iz vse regije. Sodobni posnetki fotografov z Zahodnega Balkana obsegajo najpomembnejše zgradbe v balkanskih deželah iz časa Osmanskega cesarstva, kot so mošeje, cerkve, javna kopališča, akvadukti, hiše in mostovi. Fotografsko oko je ujelo njihove zgodovinske posebnosti ter aktualno stanje. Razstava tako odpira nov pogled na pomen skupne balkanske zgodovine v današnjem času ter obenem poziva obiskovalce, da pogledajo preko narodnih meja in raziskujejo to skupno zgodovino.
Osmani so bili na Balkanu prisotni od 14. do 20. stoletja, ponekod neprekinjeno, drugod občasno (npr. na Peloponezu), nekaterih področij pa nikoli niso osvojili (npr. Ionskih otokov ali dalmatinske obale). Kljub temu so stoletja osmanske vladavine za skoraj vse prebivalce Balkanskega polotoka pomemben del njihove zgodovinske izkušnje.
Ta skupna zgodovina je v veliki meri nepoznana oz. jo v vsaki deželi predstavljajo drugače, kar temelji na dejstvu, da so narodne države krščanskih balkanskih ljudstev nastale predvsem z vojaškimi spopadi z Osmanskim cesarstvom. V teh spopadih je bilo versko nasprotje med kristjani in muslimani velikega pomena. Obenem je bil zaradi vpliva zahodnoevropskih držav kulturni pomen osmanske vladavine razvrednoten. Tako so Osmansko cesarstvo pričeli enačiti s kulturno »zaostalostjo«, njegovi nasledniki pa so nanj gledali kot na »nezaželeno dediščino«.
Ne glede na to so kristjani, muslimani in judje skoraj šeststo let sobivali v mestih in na podeželju. Osmanska družba je bila seveda hierarhična in je razlikovala med vladarji in podložniki. Nekatere zgradbe, tudi če se danes uporabljajo v drugačne namene kakor nekoč, še zmeraj spominjajo na tiste čase. V nekaterih primerih pa je spomin zaradi zanemarjanja in uničenja popolnoma zbledel. S pomočjo sodobnih fotografij teh gradbenih spomenikov lahko osmansko dediščino vidimo v drugačni luči, znova obravnavamo skupno preteklost ter pripovedujemo novo balkansko zgodbo.
Christina Koulouri
