Razstave

Thibault Brunet, Jasmina Cibic, Cedric Delsaux, diSTRUKTURA, Andrej Osterman, Olja Triaška Stefanović
5. 6.–30. 6. 2014 – MGLC Ljubljana

Thibault Brunet, Jasmina Cibic, Cedric Delsaux, diSTRUKTURA, Andrej Osterman, Olja Triaška Stefanović 5. 6.–30. 6. 2014 – MGLC Ljubljana

distURBANces

Thibault Brunet, Jasmina Cibic, Cedric Delsaux, diSTRUKTURA, Andrej Osterman, Olja Triaška Stefanović
5. 6.–30. 6. 2014 – MGLC Ljubljana

diSTRUKTURA, Face to Face (NBGD3), 2007

Thibault Brunet, Jasmina Cibic, Cedric Delsaux, diSTRUKTURA, Andrej Osterman, Olja Triaška Stefanović

5. junij – 30. junij 2014

Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana

KJE: Pod turnom 3, Ljubljana

Projekt distURBANces, ki so ga zasnovale organizacije iz partnerskih mest mreže EMoP (Berlin, Bratislava, Budimpešta, Dunaj, Ljubljana, Luxembourg in Pariz), predstavlja umetniške pozicije, ki ponujajo nov pogled na urbani, tehnološki in politični razvoj sodobne družbe.

Današnja gospodarska, ekonomska in politična kriza potiska svet v družbene spremembe. V času globalizacije, ki jo označuje neprimerljiva prevlada vizualne izkušnje, smo istočasno lahko priča ne samo naraščajoči kompleksnosti, temveč tudi nenehnemu prepletanju svetov, ki jih istočasno fizično zaznavamo od blizu in hkrati od daleč ter digitalno. Digitalne tehnologije in globalizacija, ki jo poganjajo ekonomija in politični prevrati, pospešujejo našo sedanjost, hkrati pa tudi radikalno vplivajo na način življenja, migracijska gibanja in nadnacionalne odnose moči. Navkljub vse večji učinkovitosti pri premagovanju razdalj in časa, svet razpada na delce.

V luči tega fenomena igrajo produkcija in distribucija slik, pa tudi umetniški razvoj prihodnjih modelov – vključno z njihovimi metodami upodabljanja – pomembno vlogo. Kako bodo nastajajoče oblike političnih, družbenih in kulturnih resničnosti vplivale na umetniške oblike in modele, ki se nahajajo v razponu od ukvarjanja z ‘resničnostjo’ do utopičnih vizij?

Namen projekta distURBANces, ki je nastal kot poklon ameriškemu pisatelju znanstvene fantastike Philipu K. Dicku, čigar romani umeščajo temo simulakra (Jean Baudrillard) v umetna okolja in artefakte, je bil preizprašati današnjo urbano in krajinsko reprezentacijsko paradigmo s fokusom na popačenju in perverzijah resničnosti v našem globaliziranem svetu.

Razstava prikazuje, kako se umetniki osredotočajo na, analizirajo in si predstavljajo sedanji razvoj in iščejo odgovore na vprašanja, kot so: Kako umetniška fotografija danes upodablja pospeševanje časa v odnosu do prostora? Kakšen vpliv imajo prej omenjene spremembe na ljudi in njihov resnični življenjski prostor? Kako se odražajo spremembe človekovega odnosa do narave in mesta? Katere utopije ali distopije ustvarjajo umetniki iz sedanje situacije? Projekt, ki se v vsakem mestu osredotoča na različne kuratorske vidike, predstavlja skupaj 26 mednarodnih umetnikov, ki sledijo različnim tematskim linijam, od analiziranja resničnega življenja v njegovem družbeno-političnem okolju ali človekove zlorabe narave, utopičnih in distopičnih vizij do razvoja ‘idealnih svetov’.

V preizpraševanju resničnih, virtualnih, insceniranih ali simuliranih svetov veliko umetnikov raziskuje fenomen umetne in medijsko posredovane resničnosti v semantičnem kontekstu povečane vizualizacije. Glede na vse večje zanašanje na virtualno v vsakdanjem življenju poskušajo te umetniške prakse mešane resničnosti – v katerih je fiktivni svet upodobljen tako, da ga ni mogoče razlikovati od resničnega, resnični pa je blizu nadrealističnemu – raztopiti membrano med resničnim in virtualnim.

distURBANces zato predstavlja izziv sprejetim percepcijam našega odnosa do ‘resničnega’ v svetu, ki ga zaznamuje nepretrgana preobrazba, v katerem virtualna okolja določajo vsakdanje življenje, ki se zdi bližje znanstveni fantastiki kot pa resničnosti. Sodobni umetniki prispevajo k paradigmatskemu premiku, ki hkrati odreja njihovo ustvarjanje. Po besedah kulturnega geografa in filozofa Augustina Berqueja iz knjige Les raisons du paysage ta sprememba v paradigmi povzroča, da podobe krajine pridobijo bolj fizično kot pa zgolj medijsko posredovano resničnost. Razstavljeni umetniki skozi estetsko in umetniško raziskovanje preizprašujejo estetska vprašanja Augustina Berqueja, kot je, kdo ima pravico in moč, da konstruira resničnost.

Gunda Achleitner, Paul Di Felice, Katia Reich

www.mglc-lj.si

www.emop-mutations.net