10. november – 1. december 2010

Modra hiša, Ljubljana

Aljaž Velički, mladi slovenski fotograf, ki že četrto leto študira na priznani bratislavski Vysoki školi vytvarnych umenia pri profesorju Lubu Stachu, se predstavlja z dvema sklopoma fotografij pod skupnim naslovom »Kaj smo pozabili?«. Sklopa sta na prvi pogled zelo različna, saj se avtor poslužuje različnih fotografskih tehnik za dosego določenega cilja, obenem pa sta si podobna, saj predstavljata njegov način razmišljanja o svetu. Aljaž Velički se s tem projektom brez kompromisov, vendar senzibilno, loteva življenjskih tem.

S sklopom Bratislava se je želel avtor v analogni tehniki kar najbolj približati času svojega otroštva, čeprav je upodobljena zgodba izmišljena. Aljaž Velički je fiktivno premaknil kraj svojega rojstva in preživljanja otroštva v Bratislavo. Prostore in zgradbe je posnel v sedanjem času, ko živi in deluje v tem mestu, kot da mu pomenijo večni spomin. Posnetki so odtisnjeni na barvni negativ, medtem ko je svojo podobo in podobo svojih bližnjih »izrezal« iz družinskih albumov ter jih računalniško spojil z obstoječimi ozadji urbane krajine. Rezultat predstavlja igrivo in na pogled resnično pripoved novega izmišljenega otroštva, ki nas spominja na to, kar smo pozabili. Pozabili pa smo uživati v trenutkih, pozabili smo na majhne radosti, pozabili smo na igrivost. Aljaž Velički je človek, ki ljubi življenje, in pravi, da bi bilo le-to brez fotografije veliko bolj prazno. Fotografija ga pomirja in provocira hkrati.

Na avtorjevo umetniško izražanje sta v času njegovega odraščanja močno vplivala gimnazijski profesor Željko Opačak in slikar Jože Tisnikar, prepoznaven po svojevrstnem izražanju tem, ki jih večina dojema kot žalostne, turobne in absurdne. Ker je Aljaž Velički odraščal ob Tisnikarjevih slikah, prevzet od njihove mističnosti, je svoj drugi ciklus fotografij pod naslovom Med slikarstvom in fotografijo posvetil prav njemu. Ta serija je, tiskana na slikarsko platno, ustvarjena v njemu lastnem prepoznavnem in dovršenem načinu izražanja. Na motivna ozadja različnih slikarskih stvaritev povečini turobnega značaja je pridal svetle in na trenutke celo humorne detajle, ki nedvomno spremenijo in dodatno odprejo osnovno sporočilnost podobe. Velički se je uspel uspešno približati slikarski tehniki, čeprav je kot fotograf s samo naravo svojega medija brezpogojno omejen.

Sonja Lebedinec