Razstave

Bojan Salaj

Bojan Salaj, Interierji II / Interiors II, 2006
Bojan Salaj, Interierji II / Interiors II, 2006

Interierji – korespondence

Otvoritev: 28. maj ob 19. uri

28. 5.–30. 6. 2014

Narodna galerija, Ljubljana

KJE: Prešernova 24, Ljubljana

Slovenija je leta 1991 postala neodvisna in suverena država. Skozi nove asociacije in integracije se je vzpostavila kot subjekt v mednarodni skupnosti. Razstava in dogodek Interierji–korespondence kot svoj osnovni motiv izpostavljata ambivalenten odnos med posameznikom in njegovim notranjim prostorom intime ter fizičnim arhitekturnim prostorom nekaterih za državo in družbo ključnih institucij.To so parlament Republike Slovenije v Ljubljani, parlament Evropske unije v Strassbourgu, kongresna dvorana OZN v Ženevi ter kongresna dvorana zveze NATO v Bruslju. Ti prostori so pomembni nosilci družbenih struktur in pomenov, saj utelešajo simbolno moč, se manifestirajo kot rez ali vez oziroma kot konstitutivni element skupne civilizacijske kulturnopolitične zgodovine.

Bojan Salaj želi skozi specifično prostorsko postavitev pri publiki prebuditi aktiven odnos do omenjenih tem, ki temeljno označujejo prebivalca sleherne države članice EU. Instalacijo tvorijo štirje objekti v ortogonalni postavitvi in rahlem dinamičnem zamiku glede na arhitekturo Narodne galerije. Med njimi zeva prazen prostor vhoda v središčno točko postavitve, kjer dominirajo štiri monumentalne fotografije omenjenih prostorov moči, ustvarjene po principih centralno perspektivnega pogleda.
Avtor se s takšnimi specifičnimi prijemi osredotoča na vprašanje odnosa posameznika do institucije, obenem pa preizprašuje vlogo institucije kot sredstva distribucije moči, tako na mikro kot makro družbeni ravni.

Kako se počutijo bratstvo, enakost in svoboda v objemu diskurza (današnje) demokracije? Kako naj danes posameznik udejanja in presega izborjene meščanske pridobitve razsvetljenstva ter francoske revolucije? Ali niso danes prav ti pojmi historično preživete kategorije arhaični spomeniki, ki podlegajo vsakodnevni inflaciji rabe teh istih besed? Ali niso to zgolj nikoli doseženi ideali, za katere se najde prostor le še v spektaklu medijskega prostora? Ravno s pomensko preživetostjo si ti (trije) za demokratično delovanje temeljni pojmi zamejujejo možnost doseganja svojega izvornega pomena, tiste neznatne možnosti, da beseda (podoba) lahko »meso postane«. Ali lahko evolucijo in revolucijo še vedno razumemo kot zdrs v polje onkraj uveljavljenega in potrjenega reda, ki si običajno ne želi sprememb, oziroma v polje onkraj strukturirane družbene stvarnosti vsakdana ter posameznikove razpršene subjektivitete?

Miha Colner & Bojan Salaj

www.ng-slo.si