Duhovi preteklosti

Otvoritev: 2. junij ob 19:30. uri

2. 6.–29. 6. 2014

Desni atrij, Magistrat, Ljubljana

KJE: Mestni trg 1, Ljubljana

O katerih stvareh lahko priča le fotografija, medtem ko besede ne morejo? Petkovićevi Duhovi preteklosti pripadajo liniji narativne fotografije. Z njimi avtor ustvarja reportažni prispevek o zbiranju ljudi na ideoloških shodih v Pliberku, Kumrovcu in na Ravni Gori. Tam prisotni ustaši, partizani in četniki vsi odgovarjajo na pet vprašanj: kdo, kdaj, kje, kaj in zakaj?

A fotografije odkrivajo še mnogo več – beležijo subtilne odnose obrazov in svetonazorov ter zgodovino, ki se odraža v sedanjosti. Fotografije beležijo spomin na prihodnost!

To velja zlasti za tisti del pripovedi, ki ne bi mogel biti ohranjen v katerem koli drugem mediju. Kompleksnost in globina fiziognomskih branj, interaktivne povezave med obrazi in svetonazori bi lahko pripeljali do novega načina iskanja izgubljenega časa. Napisan bi moral biti roman v takšnem obsegu, da bi zaobjel vse sloje, razloge in nenavadne bližnjice, ki jih fotografija zabeleži z enim samim fiksiranim odtisom stotinke sekunde izbranega trenutka. Petković na svojih fotografijah pogosto umešča protagoniste v idealizirane megličaste pejsaže.

Ta eksces kontrasta z brezpogojnim ravnovesjem krajine odpira velik prostor za notranji bestiarij vsakega izmed nas – ljudi. Osrednji zaplet pa se odvija na drugem nivoju, v sklopu družbenega kodiranja vlog in njihovih vsebin. Zastava kot najmočnejši vizualni simbol tega notranjega prostora je ustvarjena tako na simbolični kot dinamični ravni. Hitro in učinkovito nas uvaja v samo srž zgodbe in ne pušča dvoma o tem, kdo je lahko in kje se lahko nahaja človek, ki je oblečen v eno od uniform in maha z eno od zastav. Zgodbo lahko tako razumemo skozi ideološke in kulturne vzorce, ki si jih delimo z obravnavanimi upodobljenci. Ne, tudi mi nismo povsem izvzeti iz te zgodbe, saj je, če bi bili, skoraj zagotovo ne bi mogli razumeti.

Povedana fabula pušča vprašanja odprta. Pa vendar – ali nam način, na katerega je povedana, izrisuje kakšne odgovore? Na tem mestu se je treba ustaviti, fotografije namreč tvorijo serijo, ki deli dogodek na sekvence, da bi ga sploh lahko povedala. Kot celota pa fotografije iz ciklusa Duhovi preteklosti ponujajo znatno kompleksnejšo narativno sliko.

Pri Dariju Petkoviću se dogaja nek premik in tako se vsi – četniki, ustaši in partizani – spreminjajo v bizarne palčke. Še naprej si v naših kulturnih vzorcih stojijo zoperstavljeni in niso izgubili svojega zlega karakterja, so pa izgubili sovražnika. S tem pa so izgubili tudi svoj smisel. Kot vsak veliki zlikovec tudi oni potrebujejo junaka, ki se bojuje proti njim. Naš čas, ki ne pozna več herojev in utopij, ne more biti tudi njihov čas. Petković prikazuje izbrane statične, skoraj slikarsko klasične portrete, ki – posneti v analogni tehniki na negativu 6×6 – ob bogastvu detajlov tem duhovom preteklosti dodajajo nenavadno stvarnost.

Marina Viculin

Darije Petković, rojen 1974 v Zagrebu, je fotograf, profesor-asistent na oddelku za kinematografijo na Akademiji dramskih umetnosti in umetnik. Živi in deluje v Zagrebu.