Matic Zorman

Otvoritev: 3. 6. ob 19.00

Galerija UAUU, Ljubljana

»In če ne uspem, bom poskušal ponovno. In ponovno. Poskušal bom doseči svobodo, dokler ne umrem.«

Fotografska razstava Matica Zormana serij Obrazi vojne, Daj mi svobodo ali daj mi smrt in Balkanske noči nas popelje v svet vojne, begunskih poti, človekovega dostojanstva in upanja. Fotografiranje kot dejavnost posameznikove participacije, ki nas neposredno sooča z delovanjem v družbenem dogajanju. Zormanova fotografija nam razširja zavedanje naše stvarnosti, s podobami resničnosti, ki bi se jim radi (raje) izognili.

Z močnimi čustvi, ki vzniknejo ob soočenju s prizori razrušenih mest, poškodovanih ljudi, v nemoč uklenjenih preživelih, oklesanega dostojanstva, nas strezni iz omame, kot flash, močnejši od droge samoslepil, s katero se zazibavamo v ugodja modnih, sterilno lično aranžiranih pogrinjkov elitne konzumeristične kulture. Kar srkamo, ne da bi se vprašali, če je prav, jemljemo vselej znova in vedno več, tam, kjer nam je servirano. Fotograf izhaja iz nerazumevanja, tega brezsmisla omamljanja množic, kako je mogoče, da »sveti« del sveta gleda drugam, ko pa bi vendarle moral pogledati – v človeka. Zormanovo delo je poskus spremeniti odnos posameznika do sveta, ki ga obkroža, kako s fotografijo na ponjavi šotora ignorance in želja v pohlepih narediti špranjico, skozi katero bi zaprosevala luč, ki zasveti svet v njegovi celovitosti. Morda cenen način, kako zagotovljeno zasloveti kot partybrejker, in si na tem skovati ime vsaj v sedanjosti, če ne za v zgodovino, a dokler ne obstaja nič drugega in se zdi, da je to drugače tako in tako obsojeno na to, da ostaja v svojem, in je vse naše prizadevanje le (samovšečna?) utopija, kakor bi z žličko prelivali ocean, pa je vendarle vsak poskus per se vreden občudovanja in vsak pomislek oziroma dvom grdota v nas. Zavidljiva vera neuklonljivega, kako prek podobe premakniti več kakor le srce – kako telo iz tekočih stopnic v »raj« spraviti v korak, da bo stopalo začutilo pot, kako roko s tipke iztegniti v dejanje pomoči bližnjemu. Fotografije se nam kažejo kot poezija podob, prav zato, da bi odsevna podoba kulture, ki je v svoji prevzetnosti prevzela obliko vojne, nasilja in izživljanja, prišla do nas v obliki, ki nam je domača. Estetika v službi ljudem, ki se morda obnaša enako, kakor tista z reklamnih prizorov, a se tu imenuje dostojanstvo. Da bi zgodbe ljudi, ki jim je do upanja morda enako kakor nam, a z vrednostjo le-tega povsem drugje, premaknile svet v bolj prav in bi nas ta nevzdržnost resnice povezala v lepoti.

(Špela Tušar)

Razstava je odprta do 24. 6. 2016.

Odpiralni čas:
Ponedeljek-sobota: 12.00-20.00

Naslov: Gosposvetska 7, Ljubljana