Izbor fotografij iz Mednarodne likovne zbirke Junij

5. junij – 8. julij 2012

Otvoritev: torek, 5. junij ob 19. uri

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana

Pregledna razstava Grupe Junij (1970 – 1985) je prva obsežnejša predstavitev bogate zapuščine te heterogene in ohlapne mednarodne skupine (gibanja) po njenem triumfu na pariškem Mois de la photo leta 1988, ko je skupina prejela nagrado za najboljšo razstavo tega prestižnega festivala. Arhivski projekt se osredotoča izključno na fotografske prakse in njihove odvode znotraj te bogate mednarodne zbirke.

Leta 1969 se je skupina mladih umetnikov združila pod znamko Grupa Junij, da bi povezali sorodne ustvarjalne vzgibe, a je njen pomen kmalu presegel domet homogene umetniške skupine. Grupa Junij je namreč povzemala principe, ki so zgledujoč se po nasledstvu zgodovinskih avantgard ustvarjali konstruktivno sintezo različnih slogov in usmeritev. Osrednja ideja skupine je bila avtonomija umetnosti kot takšne, osvobojene slehernih političnih, akademskih in estetskih zahtev po čistih slogih in žanrih.

V času prevladujočega modernističnega slikarstva in kiparstva so Junijci prisegali na reproduktibilne medije, med katerimi je prevladovala inovativna raba fotografije. Četudi je zaradi heterogenosti njihove ustvarjalne prakse nemogoče posploševati, je kot osrednja linija diapazona umetnikov, zbranih okoli Grupe Junij, povezana s figuraliko, likovno narativnostjo in neposrednim izražanjem sporočila. Skupina je bila namreč izjemno senzibilna do aktualnega družbeno-političnega dogajanja, kar je brezkompromisno prenašala v likovno govorico. Umetniška dela so se navezovala na duh časa 70. in zgodnjih 80. let ter tematike, kot so ekologija, globalna demografija in z njo povezani stranski učinki pospešene urbanizacije, odtujenost, militantnost, represija državnih aparatov ter naraščajoče potrošništvo. Pravzaprav so našteti tematski okviri znotraj civilne družbe in umetnosti aktualni tudi dandanes. Pričujoča razstava se osredotoča ravno na rabo fotografije, ki je verjetno najbolj prepoznaven segment njihove skupne zapuščine. Stane Jagodič, ustanovni član in osrednji ideolog skupine, je kljub svoji formalni slikarski izobrazbi v fotografiji in njenih odvodih videl ogromen kreativni potencial. Fotografija je bila v omenjenem obdobju še vedno marginalizirana znotraj polja likovne umetnosti, ki se je krčevito oprijemalo klasičnih (unikatnih) medijev ter se branilo vstopa vsakršne tehnologije (reproduktibilnosti) v svet virtuoznega rokodelstva.

Grupa Junij je v svojem času predstavljala globalno izjemno aktualne rešitve v okvirih medmedijske umetniške prakse, iz česar izhaja naslednje nespregledljivo pionirstvo skupine, ki nakazuje enega prvih poskusov vpeljevanja kuratorskih principov delovanja v tedanji slovenski in jugoslovanski prostor. Samoiniciativno proto-kuratorstvo je nekakšen predhodnik današnje vsestranske figure umetnika, ki del svojih avtorskih teženj izraža skozi kuratorske prakse in teoretska razmišljanja, obenem pa ob manku institucionalne podpore samo-afirmira po lastnem mnenju zapostavljene prakse. Grupa Junij je v svojem času izjemno učinkovito izkoristila tovrstno možnost, ki se je tedaj odprla s spreminjanjem percepcije umetnosti in celostnega ustroja kulturne politike. Mednarodna likovna zbirka Junij (MLZJ) je ob stikih s širokim mednarodnim krogom umetnikov organsko rasla, leta 1996 pa je bila donirana Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. V zbirki je zastopanih več kot 140 domačih in tujih avtorjev s skupno okoli 1300 deli, medtem ko bo razstava predstavila izbor 59 avtorjev s približno 100 deli.

(Miha Colner)

www.aml.si