Razstave
6. junij – 1. julij 2012
MARIO GIACOMELLI: Iz arhiva Luigija Crocenzija
6. junij – 1. julij 2012
6. junij – 1. julij 2012
Otvoritev: sreda, 6. junij ob 19. uri
MGLC Ljubljana
Razstava predstavlja izbor najreprezentativnejših del italijanskega fotografa Maria Giacomellija. Ustanova C.R.A.F. – Centro di Ricerca e Archiviazione della Fotografia iz Spilimberga v obmejni deželi Furlaniji–Julijski krajini je leta 1995 pridobila v hranjenje arhiv pisem, knjig in fotografij italijanskega fotografa Luigija Crocenzija. V arhivu je še posebej dragocena zbirka več kot 250 fotografij, ki jih je v obdobju od petdesetih do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja posnel Mario Giacomelli, eden najpomembnejših italijanskih fotografov 20. Stoletja.
Razstava predstavlja izbor najreprezentativnejših del italijanskega fotografa Maria Giacomellija. Ta je eden najvidnejših italijanskih fotografov. Bil je samouk in ni pripadal nobeni šoli. Je pomemben predstavnik italijanskega neorealizma. Ta se pri Giacomelliju kaže v simbolističnem diskurzu, ki se približuje fotografskemu ekspresionizmu, izpostavljajoč čustveni vidik resničnosti, poudarjen s kontrasti in znamenji. Mario Giacomelli je tako kot filmski mag Federico Fellini pogled neorealizma postavil na glavo s tem, ko je v svoje fotografije vpeljal novo, skoraj sanjsko tonsko poezijo in stkal fotografske zgodbe skozi pripovedi in krajine, iz katerih je odstranil nepotrebne podrobnosti.
Ustanova C.R.A.F. – Centro di Ricerca e Archiviazione della Fotografia iz Spilimberga v obmejni deželi Furlaniji–Julijski krajini je leta 1995 pridobila v hranjenje arhiv pisem, knjig in fotografij italijanskega fotografa Luigija Crocenzija. V arhivu je še posebej dragocena zbirka več kot 250 fotografij, ki jih je v obdobju od petdesetih do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja posnel Mario Giacomelli, eden najpomembnejših italijanskih fotografov 20. stoletja.
Prvi del razstave predstavlja serije fotografij iz petdesetih let prejšnjega stoletja: Prime fotografie (Prve fotografije), Nudi (Akti), Mare (Morje), Paesaggi (Krajine – te so bile stalnica tudi v njegovem poznejšem opusu), Puglia (Apulija), Gente dei campi (Podeželani), Lourdes (Lurd) in Scanno. V drugem delu so na ogled avtorjeve mojstrovine iz 60. in 70. let: Mattatoio (Klavnica), Io non ho mani che mi accarezzino il viso (Nimam rok, ki bi mi božale obraz), A Silvia (Silviji), La buona terra (Dobra zemlja), Verrà la morte e avrà i tuoi occhi (Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči), Motivo suggerito dal taglio dell’albero (Motiv, ki ga je ponudilo sekanje drevesa), Caroline Branson in Studenti (Študentje).
Mario Giacomelli (Senigallia, 1925–2000) je pri trinajstih začel delati v tiskarni Tipografia Marchigiana, kjer so ga brezmejne možnosti kombiniranja besed in slik, ki jih ponuja tisk, tako očarale, da je celo življenje ostal v tiskarni in pozneje postal njen lastnik. S fotografijo se je ukvarjal redno vsak dan v svojem prostem času. Leta 1963 je John Szarkowsky, kustos Muzeja sodobne umetnosti MoMA v New Yorku, kupil serijo fotografij Scanno in eno objavil v prestižnem katalogu muzeja Looking at Photographs. S tem je Giacomelli zaslovel tako v Italiji kot v tujini.
(Walter Liva)
