4. november – 1. december 2010

Galerija Simulaker Novo mesto

Umetniki: Aleksandrija Ajduković, Benjamin Beker, Goran Micevski, Vesna Micović, Branka Nedimović, Miloš Nenković, Andrijana Pajović, Tijana Pakić-Feterman, Dragan Petrović, Ivan Petrović, Katarina Radović, Mihailo Vasiljević.

Kustosinji: Vesna Micović, Katarina Radović.

Izbor skupinske predstavitve sodobne srbske fotografije temelji na raznolikosti pristopov k fotografskemu mediju kot tudi na raznovrstnosti tem, ki sobivajo v skupnem estetskem, socialnem in ideološkem univerzumu. Podoba, ki jo avtorji ponujajo o sebi, o lastni identiteti kot tudi o svojem okolju, učinkuje kot kompleksen pogled na svet, iz katerega izhajajo. Gre za mlajšo generacijo srbskih fotografov, ki v danih družbeno-političnih okoliščinah osveščajo lastno zgodovinsko pozicijo, pri čemer izpostavljajo niz novih vprašanj ali pa ponujajo odgovore na tista, ki so bila nekoč že izrečena.

Avtorji in avtorice pripadajo mlajši generaciji srbskih fotografov, ki v danih družbeno-političnih okoliščinah osveščajo lastno zgodovinsko pozicijo, pri čemer izpostavljajo niz novih vprašanj ali pa ponujajo odgovore na tista, ki so bila nekoč že izrečena. Podoba, ki jo avtorji ponujajo o sebi, o lastni identiteti in svojem okolju, učinkuje kot kompleksen pogled na svet, iz katerega izhajajo.

Benjamin Becker se igra s podobami objektov in simbolov institucionalne zgodovine nekdanje Jugoslavije in Titovega režima, medtem ko Mihailo Vasiljević razgalja srbski mitski prostor kot eno najmočnejših sil, ki nadvladuje tamkajšnje prebivalstvo. Andrijana Pajović s prisvojitvijo ikoničnih fotografij snuje lastno zgodovino fotografije, pri čemer se dotika večnih vprašanj o razmerju med originalom in kopijo. Podobe Ivana Petrovića so zgrajene iz fotomontaž osnovnošolcev v vlogi televizijskih voditeljev, s čimer avtor obuja dela komercialnih fotografov iz obdobja, ko je televizija doživljala svoj vzpon in hkrati postajala mehanizem socialne kontrole. Aleksandrija Ajduković simulira lažno kampanjo za kitajski pralni prašek in tako komentira socialno-ekonomski paradoks, ko je veliko povpraševanja po kitajskih izdelkih kljub popolnemu umanjkanju njihovega oglaševanja.  Intrigantne in zapeljive kompozicije Katarine Radović gre razumeti kot satiro objekta želje; avtorica na ironičen način komentira kolektivne norosti sodobnega sveta oziroma njegovih psiholoških, moralnih in seksualnih dvoumnosti. Miloš Nenković s pomočjo lego kock ustvarja teatralične rekonstrukcije znamenitih slik in tako krepi izraznost fotografije, ko z največjim šarmom oživlja prizore starih mojstrov. Slikarsko učinkujoče fotografije Branke Nedimović so portreti ljudi, ki so uradno razglašeni za pogrešane. Avtorica ozavešča strah pred smrtjo in pred neznanim, pri čemer hkrati namiguje na nedavno srbsko zgodovino. Portreti podeželskih žena s Sokolske planine Dragana Petroviča premorejo specifičen humor, ki predstavlja avtentično mešanico lepega in odbijajočega. Izgled mladih romskih deklet na fotografijah Tijane Pakić Feterman premore mnogo referenc na estetiko modnih revij; družbeno marginalizirana dekleta se zavedajo socialne realnosti, hkrati pa tudi modnega glamurja, katerega del si želijo postati. Fotografije beograjskih hiš z vrtovi Gorana Micevskega razkrivajo njihove posebnosti, ki izhajajo iz pomanjkanja dobrega okusa kot tudi iz njihovega nomadskega značaja. Vesna Micović izvaja vizualno-semantični eksperiment izrezovanja oseb iz fotografij, s čimer zastavlja vprašanja o enkratnosti naših življenj kot tudi o stabilnosti našega spomina.

Vesna Micović, Katarina Radović

Razstavo je finančno podprla Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto.