Slovenski fotograf Tomaž Lunder (roj. 1955) je avtor, v čigar opusu opazimo veliko žanrsko raznovrstnost. Posveča se portretiranju, včasih izrazito eksperimentalno, predvsem ko upodablja prijatelje in znance, medtem ko je pri prikazovanju neznancev v njihovem naravnem okolju na meji med grotesknostjo in sočutnostjo. Kdaj se zazdi, da se v njegovo delo vplete antropološka strast, občasno si privošči še ekskurze v kulturno krajino ali pa kuharska tihožitja. Za svoj zadnji cikel si je izbral fotografsko še precej neizrabljen format, izrazito zožano vertikalno polje. Osredotočil se je na krajino – človeški lik je začasno povsem izginil -, s čimer je izbor pokončnega vizualnega polja še toliko sugestivnejši, saj velja za označevalca krajinskega slikarstva v Vzhodni umetnosti. Lundrove fotografije nastajajo brez digitalnih manipulacij, vendar zaradi raznovrstnosti vpisa v odsevih in prosevanjih na vodnih gladinah mlak, lok ali luž, pridobijo za fotografijo nekonvencionalno dimenzijo prikaza plastenega likovnega (ne realnega!) prostora, vertikalni izsek pa vnaša v krajino občutek spajanja različnih plasti, ki so, v smislu arheologije spomina, lahko tudi časovne plasti. Tomaž Lunder nam z Gladino spomina v fotografiji odkriva dimenzije, ki smo jih doslej poznali le v slikarstvu – raziskovanje razmerja med likom in ozadjem ter časovne odnose.
Nadja Zgonik