Solze in parade

Otvoritev: 6. junij ob 18. uri

6. 6.–30. 6. 2014

Studio-atelje Mikado, Ljubljana

KJE: Slovenska cesta 6, Ljubljana

Razstava grškega fotografa Vangelisa Georgasa Solze in parade je prejela nagrado za najboljši portfelj prve izvedbe Portfolio Reviewa na festivalu Fotonični trenutki leta 2012 v Ljubljani. Projekt preizprašuje gospodarsko krizo in njene družbeno-ekonomske in politične posledice v grški prestolnici Atene.

Grčija je že šesto leto v recesiji. Od leta 2008 je bruto domači proizvod padel za 17 odstotkov, tako da več kot 25 odstotkov prebivalcev živi pod robom revščine. Stopnja brezposelnosti je dosegla 28 odstotkov, pri mladih pa se približuje 60 odstotkom. Nenaden in dramatičen padec kakovosti življenja velikega dela prebivalcev in uničenje upov mlade generacije je številne privedla na rob obupa. Čeprav je objektivno materialno stanje v Grčiji še vedno primerljivo s številnimi drugimi državami Evropske unije, je subjektivna izkušnja uničenih življenjskih obetov tista, ki je politično bolj pereča.

Volitve leta 2012 so pomenile hud udarec politiki strogih varčevalnih ukrepov in s tem tudi zmernim političnim silam, povzpele pa so se stranke skrajne desnice in levice. Kriza v Grčiji se predstavlja skozi stereotipno fotoreportersko podobje (izgredi, brezdomci, narkomani). Vendar te ikonske in čustveno nabite podobe, z izjemo tega, da so bile vedno prisotne, ne uspejo prikazati, kako krizo doživlja velika večina prebivalcev.
Georgas ne trdi, da ponuja celovit prikaz dogodkov ali njihovo analizo. Raje poskuša posredovati gledalcu tisto, kar je sam doživel kot spremembo razpoloženja v Atenah, splošen občutek depresije, ki visi nad mestom in njegovimi prebivalci. Ulice in bari v središču mesta okrog trga Omonia, nekdanjega trgovskega srca mesta, ki so v zadnjem času prepuščeni propadu, političnim shodom, verskim zborovanjem imigrantskih skupnosti in demonstracijam proti ostremu varčevanju so postali prizorišča, na katerih je iskal material za fotografiranje.

Njegov fotografski narativ je zgrajen na kontrastu med ljudmi, ki so izolirani v množici, in prizorišči, na katerih nastajajo nove kolektivne identitete. Svoje delo, ki je mešanica dejstev in osebne vizije, vidi kot osebni dokumentarec, v katerem preizprašuje možnosti, da bi na videz realistične in reprezentativne podobe delovale kot vizualne metafore.

Vangelis Georgas